Zadnji lastniki gradu, grofje Thurni, so polja za gozdom pred 140 leti preuredili v lep grajski park z velikimi smrekami, jelkami, bori, macesni, bukvami, javorji, brezami, lipami, s topoli, trepetlikami, kostanji ter z redkimi eksotičnimi drevesnimi vrstami in grmičevjem. Celoten park je zasajen povsem naravno, v njem ni nobenih baročnih elementov, ampak ga oblikuje zelo preprost stil. V ljudeh vzbuja občutek sproščenosti in enostavnosti, zato spominja na lepe angleške parke, kjer pustijo, da se narava razbohoti in razraste po mili volji. Park prepletajo in obkrožajo številne sprehajalne poti; na tihih kotičkih so postavljene klopi za oddih.
Ravenski park danes velja za spomenik oblikovane narave in je edina večja arhitektonsko oblikovana parkovna površina v Mežiški dolini. Domačinom predstavlja estetski okras mesta, priljubljen kraj za vsakodnevni oddih in sprostitev ter lepa zelena pljuča Mežiške doline. Prav zaradi enkratnega občutka njegovega prvega oblikovalca za estetiko in naravno ubranost park pritegne obiskovalce tudi od drugod.