Uršlja gora ali Plešivec je obsežen in izoliran gorski kompleks v vzhodnih Karavankah ter znana izletna točka in razgledni vrh. Je območje visokogorskega krasa z značilnimi površinskimi in podzemnimi kraškimi pojavi. Zaradi paše je bila v preteklosti gozdna meja znižana, po opustitvi paše pa se spet dviga. Ovršje Uršlje gore je reliktno rastišče redkih, ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst in združb ter bivališče redkih živali.
Posebej pomembne rastline Uršlje gore so kortuzijevka Cortusa matthioli, alpska zlatica Ranunculus alpestris, lovorolistni volčin Daphne laureola, kamniška murka Nigritella lithopolitanica ter zoisova zvončnica Campanula zoysii. Zadnji dve vrsti imata tukaj skrajno vzhodno mejo svoje razširjenosti. Skale na severni strani so rastišče nekaterih redkih alpskih vrst, ki so ogrožene tudi v sosednjih deželah Avstrije, Koroške in Štajerske.
Na zakisanih travnikih z volkom Nardus stricta raste arnika Arnica montana, ki je ogrožena zaradi množičnega nabiranja v namene ljudskega zdravilstva. Favna območja ni podrobneje obdelana, zanimivo je pojavljanje metuljev črnega apolona Parnassius mnemosyne in jesenovega pisančka Hypodryas maturna, ki sodita med zavarovane vrste Bernske konvencije.
URŠLJA GORA: Rastišče ogrožene visokogorske flore
Kamniška murka Nigritella lithopolitanica je razširjena predvsem v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Njena razširjenost je omejena, zato pravimo, da je endemična. Kamniško murko so naravoslovci nekdaj obravnavali kot podvrsto črne murke Nigritella nigra
V severnem ostenju Uršlje gore raste tudi zoisova zvončnica Campanula zoysii. Njeni prikupni drobni cvetovi so zaradi skoraj zaprtega in močno zoženega cvetnega venca nekaj posebnega.
Clusijev petoprstnik Potentilla clusiana je belocvetna blazinasta rastlina alpskih travišč in skalovij.
Razširjen je na območju Jugovzhodnih Apneniških Alp in Dinaridov, na Uršlji gori pa uspeva v strmih skalnih stenah na severni strani.