Da bi obiskovalci in obiskovalke te spletne strani lažje in boljše razumeli samo koroško narečno leksiko, ki je (i)zbrana v rubriki Slovar, smo se odločili, da na kratko in v grobih orisih predstavimo raziskovalno področje slovenskega jezika, ki se imenuje dialektologija ali narečjeslovje in se ukvarja s preučevanjem dialektov ali narečij.

Ker je slovenski jezik med vsemi slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjen, četudi je po številu in teritoriju ljudi, ki ga govore, predzadnji med njimi, prikazujemo še slovenske narečne skupine. Pomembno je namreč, da se Slovenci in Slovenke zavedamo, da imamo enega najzapletenejših in tudi najbolj razčlenjenih narečnih zemljevidov v celotni Evropi, kar je posledica tisočletnega zgodovinskega razvoja, na katerega so vplivali tako notranji kot zunanji dejavniki. Okoli dva milijona Slovencev govori namreč več kot petdeset narečij, ki jih združujemo v sedem narečnih skupin.

Za razumevanje, uporabo in branje slovarja je pomembno, da uporabniki in uporabnice poznate nekatere temeljne značilnosti koroške narečne skupine, saj je bila narečna leksika, ki je predstavljena v narečnem slovarju, zbrana v štirih raziskovalnih točkah znotraj te narečne skupine, in sicer na Brdinjah, v Bistrici pri Pliberku, na Strojni in v Libeličah.

Ker koroško narečno skupino delimo na več narečij, nekoliko natančneje predstavljamo še koroško podjunsko in koroško mežiško narečje, v katera uvrščamo tudi govore, v katerih je bila slovarska narečna leksika popisana.