Stalne zbirke ravenskega muzeja

Lapidarij – kapela gradu Ravne

V kapeli gradu Ravne so aprila 2005 odprli stalno razstavo – lapidarij rimskih kamnitih spomenikov iz najdišča Zagrad pri Prevaljah in posameznih kamnov iz občine Ravne na Koroškem.
Rimsko grobišče Zagrad je bilo odkrito leta 1860. Do začetka 20. stoletja je bilo ob raznih gradbenih posegih odkrito skupno okoli 50, večinoma marmornih kamnov – delov nagrobnih spomenikov, napuščev, odlomkov stebrov, kvadrov, reliefnih plošč in sarkofagov. Najdeni so bili v strugi Meže in v kanalu bivše tovarne lepenke med jezom Meže in mostom, na razdalji približno 50 m. Grobišče sodi v 2. in 3. stoletje našega štetja.
V lapidariju so razstavljeni ohranjeni kamni iz tega najdišča: reliefna plošča z dvema žalujočima figurama, nagrobnik s pisarjem in kvader z reliefom nimfe. Nagrobna plošča z reliefom delfina in trizobom izvira s Preškega Vrha, dva kipa levov sta bila najdena na območju bivše Železarne Ravne (enega hrani Pokrajinski muzej Maribor). Oba leva sta verjetno pripadala isti grobnici.

Muzej železarstva, Štauharija, Slovenska pot kulture železa

Leta 1994 so za kulturni spomenik razglasili najstarejše ohranjene objekte na lokaciji železarne, ki so jih leta 2002 donatorsko prenesli v last Občine Ravne na Koroškem – štauharijo, personal in laboratorij.
Muzeološka interpretacija objektov na lokaciji bivše Železarne Ravne predstavlja novo in veliko priložnost za ustrezno strokovno promocijo industrijske dediščine Koroške in Slovenije ter priložnost za raziskovanje in predstavljanje delavske kulture.
V ureditev muzeja bodo vključene ohranjene naprave in stroji, ki so bili na prostem v grajskem parku (repač, valjčne stoje, žerjav, lokomotiva) in ohranjeni stroji in naprave, ki so jih ohranili v Železarni Ravne z namenom prezentacije (različna kladiva, elektroobločna peč …). V muzej bosta vključena parni kotel iz opekarne v bližini Ljubljane in stiskalnica iz leta 1890, ki so jo uporabljali v eni izmed mariborskih tovarn.
Muzejsko gradivo obsega različna proizvodna sredstva in proizvode železarn, predmete z različnih področij življenja železarjev, dokumente in fotografije. Izjemno bogata fototeka je dragocen vir za obravnavano temo.
Projekt Slovenska pot kulture železa sega v leto 2003, ko je na pobudo kolegov z Madžarske Občina Ravne na Koroškem ustanovila iniciativni odbor, danes deluje istoimensko društvo, in v njem povezala slovenske pokrajinske muzeje, ki hranijo železarsko dediščino, ter podjetji Štore Steel, d. o. o. in Kovintrade. Cilj projekta je raziskovanje zgodovine in načina življenja železarjev ter promocija železarske in jeklarske dediščine v Sloveniji, katere dediči so tudi podjetja jeklarske in kovinsko predelovalne industrije ter pridružitev Evropski poti kulture železa.V okviru iniciativnega odbora je bil zastavljen program dela, katerega rezultat sta bila mednarodni strokovni posvet in razstava, ki je nastala v sodelovanju s slovenskimi muzeji in podjetji jeklarske industrije. Razstava prvič celovito predstavlja oris zgodovine železarstva na Slovenskem in hkrati kaže vlogo in delež Mežiške doline v razvoju te gospodarske dejavnosti, ki je ves čas del evropske železarske in jeklarske industrije.

Kontakt: +386 2 62 12 564 (tajništvo)

Odprto: tor. - pet. od 9.00 do 17.00, sob. od 10.00 do 13.00

Mati fabrika – Železarna Ravne

Mati fabrika – Železarna Ravne, razstava o jeklarskem podjetju z večstoletno tradicijo, ki je po drugi svetovni vojni doživelo razcvet, z njim pa tudi mesto in regija. Inovativnost in ustvarjalnost zaposlenih sta podjetje uvrstila med najboljše jeklarne v državi, med prvimi v Evropi so uvedli računalniško krmiljenje proizvodnje in uspešno prodajali plemenita jekla in različne izdelke. Podjetje je aktivno podpiralo razvoj mesta, športa in kulture, zaposlenim pa omogočilo socialno varnost, strokovno napredovanje in družbeno uveljavitev. Med številnimi društvi je podpiralo delovanje Pihalnega orkestra železarjev Ravne, Moškega pevskega zbora Fužinar in Športnega društva Fužinar. Železarna je organizirala mednarodne kiparske simpozije Forma viva in likovne kolonije, imela svoj logo in skrbela za celostno podobo podjetja.

Jedro razstave s pomočjo številnih fotografij in predmetov predstavlja železarna, „mati fabrika”, ki je delovala kot dokaj samostojen sistem z organizacijo proizvodnega procesa in z internimi službami. Zunanji del osrednje postavitve je od „fabrike” ločen s pregradno steno in komunicira z vsebino predstavitve razvoja mesta Ravne na Koroškem ter življenja v njem. Na stropu se vije trak izbranih fotografskih motivov delavcev iz proizvodnje, na katerih je izpostavljeno delo, značilno za proizvodnjo kvalitetnih in plemenitih jekel.
Poseben prostor, imenovan »Ko jeklo spregovori …«, obiskovalcem ponuja avtentično izkušnjo z jeklom kot primarnim elementom fabrike ter omogoča izraziti njihova doživetja, vtise, razmišljanja, s pomočjo različnih umetniških jezikov (zvok, simboli, gibanje …). Posebnost muzejske postavitve so magnetki s simboli, ki usmerjajo otrokovo pozornost in spodbujajo občutljivo opazovanje ter simbolno zaznavanje. Hkrati ponuja možnost opazovanja nastalih podob in kolaž otroških stvaritev, otrok iz Vrtca Ravne na Koroškem, ki so nastale v projektu Kulturno žlahtenje najmlajših pod temo “Železarna skozi otroške oči”.
Avtorica razstave, ki je nastala v okviru mrežnega projekta Uf, industrija!, EPK 2012, je dr. Karla Oder, oblikovala jo je dr. Sonja Ifko. Interaktivno igro in prostor Ko jeklo spregovori so zasnovali Petra Štirn Janota, Darja Štirn Koren in Jure Markota.

Razstava je v Štauhariji ali krčilni kovačnici nekdanje Železarne Ravne v neposredni bližini spodnjega vratarja železarne (ob krožišču).

Kontakt: +386 2 62 12 564 (tajništvo)

Odprto: tor. - pet. od 9.00 do 17.00, sob. od 10.00 do 13.00

Krauperška kašča

Kašče so reprezentativne stavbe kmečkega doma, namenjene hrambi žita in mesnih izdelkov. Najstarejše ohranjene kašče v Mežiški dolini so iz 17. stoletja. Za hrambo pridelkov ima večina še ohranjenih kašč tri uporabne prostore – zidano klet, pritlično in etažno celico. Zidan kletni prostor z obokanim ali lesenim stropom, namenjen shranjevanju »mošta« – jabolčnika in poljskih pridelkov, je večinoma vzidan v pobočje. Neposredna povezanost z izrabo kletnih prostorov se kaže tudi v lokaciji lesene stiskalnice – »preše«, ki je pogosto prislonjena na zunanjo steno kašče, zaščitena pod podaljšano streho.
Skozi vrata, ki predstavljajo stičišče zunanjega in intimnega družinskega sveta, vstopimo v pritlični kaščni prostor, kjer so ob stenah iz tesanih brun vgrajeni ali postavljeni leseni predali – »košti« za žito.
Zaradi vzdrževanja konstantne klime v kaščnem prostoru (zaradi sušenja mesnih izdelkov) je imela samo etažna celica lično izrezljane zračnike. Dostop je bil mogoč po zunanjih ali notranjih stopnicah. Zunanje vodijo s spodnjega »ganka« na zgornjega po zunanji strani, pri notranjih stopnicah pa je pritlična celica deljena na dva prostora, od koder je mogoč dostop v etažni kaščni prostor. Prehod iz pritlične v etažno celico je nakazan tudi z razširjeno medetažno stopnico (konzolni zamik), ki je poleg vogalnih zvez, vrat in ganka najbolj dekorativni element kašče. Etažne celice so grajene mansardno v obliki trapeza ali trikotnika. Zaradi take izdelave streha ni rabila posebne konstrukcije, razen na mestu, kjer se je oblikoval čop. Ostrešja iz tesanih brun s trikotno oblikovano čelno steno na kaščo ali »povalo« so med najstarejšimi ohranjenimi tudi v evropskem prostoru. Pri večini kašč so poudarjena in okrašena vrata, zračne line, medetažne stopnice, stiki brun, ganki, izrezljani križci na vratih pa s svojo podobo zaokrožajo mistično prošnjo po varni shrambi pridelkov.

Krauperška kašča iz 19. stoletja je s svojo obliko in okrasnimi elementi do leta 1961 zaokrožala podobo Krauperške domačije na Preškem Vrhu. Skoraj petdeset let je bila del muzeja na prostem ob muzejski stavbi na ravenskem gradu, v letu 2010 pa je bila prestavljena ob rob dvoriščnega prostora na Prežihovi bajti, na Preškem Vrhu. Krauperška kašča je lesena, podkletena nadstropna stavba z značilnim gankom v pritličju. Prehod v etažno celico je mogoč po notranjih stopnicah. Na zahodno zunanjo steno kašče je pod napuščem prislonjena stiskalnica za sadje (»preša«).

Kontakt: +386 2 62 12 564 (tajništvo), GSM +386 51 680 882

Odprto: od 1. maja do 15. oktobra, torek - sobota od 9.00 do 17.00, nedelja od 14.00 do 17.00; za najavljene skupine tudi izven odpiralnega časa.

Forma viva

Kiparski simpoziji druge polovice 20. stoletja so v svetu predstavljali novost, ki je v svet umetnosti vnašala mobilnost umetnikov v mednarodnih izmenjavah ter intenzivnejši stik z dosežki sodobnega kiparstva v svetu. Temu zgledu so sledile tudi kiparske manifestacije na Slovenskem, kjer so pod skupnim imenom Forma viva (živa oblika) nastala štiri delovišča (Kostanjevica, Seča pri Portorožu, Ravne in Maribor), s skupnim motom ustvariti mednarodno motivirano celoto skulptur, v navezavi na tradicionalni kiparski material okolja. Na Ravnah so železarska atmosfera in industrijsko orientirani ambienti, ki izhajajo iz več kot tristo let stare tradicije fužinarstva, ustvarili tvorni temelj za sedem mednarodnih kiparskih simpozijev.

Forma vive v jeklu

Simpoziji so na Ravnah potekali med leti 1964–1989 pod finančnim okriljem Železarne Ravne in taktirko idejnega vodje projekta Franca Faleta. Nastalo je 30 monumentalnih skulptur, ki jih je 30 umetnikov iz 15 držav vsaj prvotno ustvarjalo načrtno, v simbiozi z izhodišči za načrtovanje razvoja urbanih ambientov mest Ravne, Prevalje, Mežica in Črna, kamor so bile kasneje postavljene. Danes Forma viva predstavlja najpomembnejšo sodobno kiparsko zbirko Koroške, ki predstavlja vpogled v mednarodno kiparsko snovanje druge polovice 20. stoletja. V zbirki je ohranjenih 28 skulptur, ki so v upravljanju muzeja že od leta 1996. Muzej je svojo zbirko promoviral na razstavah, v okviru promocije pa je bil izdan tudi katalog Forma viva 1964–1989, Ravne na Koroškem 1999.

Ena izmed primarnih nalog muzejskega dela je tudi skrb za ohranjanje kulturne dediščine, zato je muzej v letu 2005 začel postopno obnovo obstoječih skulptur. V štirih letih so obnovili 13 skulptur.

Ravenska zbirka skulptur na prostem je bila zasnovana kot del nacionalne kulturne manifestacije Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva (FV), ki je bila koncipirana kot enotna blagovna znamka državnega pomena.
Prva kiparska simpozija sta bila leta 1961 v Kostanjevici na Krki (les) in Seči pri Portorožu (kamen), nato leta 1964 na Ravnah na Koroškem (jeklo) in leta 1967 v Mariboru (beton). Na Ravnah na Koroškem se je v pol stoletja (1964-2014) oblikovalo 9 kiparskih simpozijev, sodelovalo je 37 mednarodnih umetnikov, v urbani ravenski ambient Raven in še tri mesta Mežiške doline (Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem) pa je bilo umeščenih 36 skulptur.
Ob 50. obletnici Forme vive na Ravnah na Koroškem (2014) je bila med drugim vzpostavljena celostna promocijska strategija, začela se je obsežnejša obnova skulptur in razne postavitve označevalnih tabel. Izšel je tudi retrospektivni katalog, oblikovala se je spletna predstavitev skulptur in avtorjev na spletu. Forma viva Ravne je postala prva stalna zbirka jeklenih skulptur večjih dimenzij na prostem - to si je mogoče ogledati preko spletne aplikacije www.fvr.si, pri tem pa uporabiti virtualno navigacijo pametnega telefona. Tej edinstveni zbirki jeklenih skulptur na prostem lahko namenite več časa in si privoščite Urbani piknik s kulinarično »culo« ali obiščete muzejsko razstavišče na ravenskem gradu, kjer je od decembra 2016 na ogled stalna razstava o Formi vivi na Ravnah na Koroškem. Galerija Forma viva Ravne, kot smo simbolično imenovali del pritličnega prostora v grajskem muzejskem razstavišču, prikazuje snovanje in razvoj zbirke skulptur mednarodnih avtorjev od prvega simpozija leta 1964 do simpozija pred dvema letoma in s pregledno postavitvijo pušča prostor vsem nadaljnjim ravenskim kiparskim simpozijem Forme vive.
Forma viva Ravne na Koroškem s svojo trajno naravnanostjo dodaja svojevrsten pečat lokalnemu okolju in neprecenljivo dediščinsko vrednost zbirke mednarodne likovne umetnosti postavlja v sodoben čas. Z aktivnostmi, vezanimi na Formo vivo Ravne na Koroškem, skrbimo za vez s prebivalci, jih ozaveščamo, kakšna je njena pomembnost in tudi namembnost, ter jo s sodobnimi promocijskimi prijemi približujemo vsakemu obiskovalcu. V Koroškem pokrajinskem muzeju, Muzeju Ravne na Koroškem s postavitijo stalne razstave o Formi vivi na Ravnah na Koroškem zaokrožamo aktivnosti ob njeni petdesetletnici (1964-2014) in začenjamo proces prenove muzejskih zbirk v muzejskem razstavišču na gradu Ravne.

Kontakt: +386 2 62 12 564 (tajništvo ), 87 23 580 (kustosinja)

Odprto: tor. - pet. od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, sobota od 9.00 do 13.00

Vstopnina:

Vstopnina:  Odrasli – 4,00 evra

                     Mladina – 1,70 evra

                     Invalidi in upokojenci – 2,00 evra

Vodeni ogledi:  Odrasli – 5,00 evra

                            Mladina – 2,00 evra

                            Invalidi in upokojenci – 2,50 evra

Lokacija: Na gradu 2, Ravne na Koroškem

Elektronska pošta: info.ravne@kpm.si

Elektronska pošta: aleksandra.cas@kpm.si