Štorije iz naše doline je stalna razstava, na kateri je predstavljeno vsakdanje življenje podeželskega človeka v Mežiški dolini od sredine 18. do sredine 20. stoletja.
Razstava je razdeljena na tri glavne sklope, ki pokrivajo materialno, socialno in duhovno kulturo. Materialna je prikazana skozi kmečko arhitekturo, pri čemer so predstavljeni različni tipi stanovanjskih hiš (lesene nepodkletene, delno zidane podkletene in zidane podkletene kmečke hiše), gospodarska poslopja (skedenj z govejim hlevom, ovčji hlev, kozolec), kašče (enocelične nepodkletene, dvocelične podkletene in zidane podkletene kašče) ter manjši gospodarski objekti (frnača – sušilnica za lan, mlin, čebelnjak). Pestrost stavb in spretnost tesarskih mojstrov se kažeta skozi okrasne in vezne elemente, ki so najštevilneje ohranjeni na kaščah.
Osnovna celica vsake družbe je družina. Tako so v drugem sklopu predstavljeni različni tipi družin (nuklearne in razširjene, v slednjo se štejejo tudi neporočeni sorodniki in dekle ter hlapci), tu spoznamo tudi vse osebne življenjske mejnike (rojstvo in krst, birma, poroka, smrt). Sem sta vključena oblačilna kultura tedanjih prebivalcev in njihovo družabno življenje (moške in ženske družbe). Spregledati pa ne smemo niti položaja žensk in otrok v takratni močno patriarhalno usmerjeni družbi.
Zadnji sklop zajema vse tisto ljudsko znanje, ki se je prenašalo iz roda v rod. Sprva kot ustno in kasneje tudi kot zapisano izročilo. Predstavljeni so najstarejša znana rokopisa iz Mežiške doline (Črnjanski iz obdobja 1633–1703 in Leški rokopis iz sredine 18. stoletja) in pomen bukovnikov – samoukov ter zbirateljev in zapisovalcev narodnega blaga. Najmočneje zastopano znanje, ki se je vztrajno prenašalo iz roda v rod, je ljudska medicina, tako za zdravljenje ljudi kot domačih živali. Ohranjeni so mnogi zagovori, uroki in vedenje o zdravilnih rastlinah (tako divjih kot domačih). V ta sklop so vključeni tudi ljudsko likovno ustvarjanje, avtorji in njihovo delo ter tudi pesmi, petje in ples.
Sestavni del razstave so originalni predmeti, ki smiselno povezujejo predstavljeno vsebino: kmečka vrata, skrinja z opremo, naglavni venček, razpelo ljudskega rezbarja, rokopisna knjiga za zdravljenje živine, hišni tram z rozeto in nabožno znamenje sv. Helene v samostojnem ohišju.
Obiskovalci lahko izkusijo, kako je potekalo življenje v dimnicah, saj je postavljena rekonstrukcija Vrhnjakove dimnice z Brdinj. Ta osrednji eksponat je del muzejske postavitve že vse od leta 1958. Vstop v njo omogoča, da se preselimo v preteklost in spoznamo način življenja revnega kmečkega človeka. Oprema v dimnici je s konca 19. stoletja in zaradi nje je občutek prehoda v preteklost še toliko realnejši.
Osrednji razstavni prostor je mobilen in je namenjen predstavitvi različnih etnoloških vsebin, povezanih z načinom življenja na podeželju. Ta del stalne razstave se bo ciklično spreminjal. Prva je predstavljena žehta – ročno pranje perila. Razstavljeni so nekateri muzejski predmeti: lesen pralni stroj, lopar za pranje, čeber, ribežl in naglavni svitek.
Razstava je obogatena z zanimivim pedagoškim programom. Poskrbljeno je tudi za najmlajše obiskovalce, ki z igro lažje spoznajo predstavljeno vsebino. V ta namen je bil izdan tudi Otroški vodnik po stalni razstavi.
Informacije