Prežihova bajta, prislonjena ob sončno reber Preškega vrha, od koder je lep razgled na Kotlje ter celotno hotuljsko kotlino, je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca (1893–1950). Bajta predstavlja značilno koroško stavbo malega kmeta, bajtlerja. S svojo zunanjo podobo in notranjo ureditvijo nas seznanja z značilnim kmečko-delavskim okoljem, iz kakršnega so izšli Voranc in veliko njegovih literarnih junakov. Razporeditev prostorov v bajti je značilna za tip hiš s črno kuhinjo. Skupaj s hlevom predstavlja vzporedni tip kmečkega doma. Z odkupom Prežihove bajte leta 1911 se je družini Kuhar uresničila dolgoletna želja po lastnem domu. Od tod je mladi Voranc odhajal v svet in sem se je vračal. Tu se je skrival s svojimi somišljeniki med obema svetovnima vojnama in sem so v letih diktature in druge svetovne vojne romale njegove misli. Pri Prežihovi bajti so svoja mladostna leta preživeli tudi njegovi bratje Alojz, Ivan in Avgust. Tik nad Prežihovo bajto stoji nad nekdanjim ajdovim strniščem mogočen bronast Prežihov spomenik, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Prežihova bajta z okolico se v zadnjih letih z dodajanjem novih vsebin, ki povezujejo ljudsko stavbarstvo in tradicionalno kmečko življenje, spreminja v živ spominski kompleks.
V letu 2008 je Občina Ravne na Koroškem na novo prekrila streho spominskega muzeja, poglobljena sta bila oba kletna prostora in do Prežihove bajte je bila speljana nova pot. Prav kletni prostor nam je ponudil možnost za pripravo stalne razstave, s katero smo kronološko predstavili dogodke in prireditve, ki so se dogodile pri Prežihovi bajti v 30 letih delovanja spominskega muzeja. Na severni del dvorišča smo leta 2010 prestavili Kravperško kaščo, ki je prej stala na prostem, ob robu grajskega parka na Ravnah na Koroškem. Kašče so reprezentativne stavbe kmečkega doma, namenjene hrambi žita in mesnih izdelkov. Najstarejše ohranjene kašče v Mežiški dolini so iz 17. stoletja. Kravperška kašča iz 19. stoletja je lesena, podkletena nadstropna stavba z značilnim gankom v pritličju. Prehod v etažno celico je mogoč po notranjih stopnicah. Na zahodno zunanjo steno kašče je pod napuščem prislonjena stiskalnica za sadje, preša za proizvodnjo domačega mošta, sadjevca. Po obnovitvenih delih na preši lahko obiskovalcem ponovno prikažemo prešanje sadja.
Med bajto in kaščo smo zasnovali gartl, vrt z zelenjavo, zelišči in začimbnicami, ki je bil nekoč obvezen del vsake domačije. Na dvorišču Prežihove bajte pa smo postavili tatrman z vodnim koritom. Okolico spominskega muzeja krasi star travniški sadovnjak. Ob pomoči Sadjarskega društva Mežiške doline ga od leta 2017 pomlajujemo in v njem prikazujemo obrezovanje sadnega drevja. Zasajene so stare sadne sorte, od jablan krivopecelj, bobovec in trdič, novejše sorte pa so pisani kardinal, jonatan in čebulinka. Vse hruške so sorte moštovke.