Na razstavi predstavljamo kulturno-zgodovinski razvoj Mežiške doline od prazgodovine do protireformacije. Izbrali smo posamezne teme, ki orišejo pomembne zgodovinske mejnike ter predstavijo arheološko, grajsko in sakralno dediščino doline. V ospredje postavljamo izbrane muzejske predmete, fotografije in dokumente, ki simbolno pripovedujejo zgodbe in so vezni člen med posameznimi temami.
Mlajšo kameno dobo poznamo le po slučajnih najdbah kamnitih sekir. Tudi bronasta sekira s Prevalj, ki je dolgo časa krasila Rosthornovo zbirko v Celovcu, je osamljena najdba s konca bronaste dobe. Začetki stalne poselitve so vezani na starejšeželeznodobno skupnost, ki je živela na Piglu nad Javornikom.
Drug sklop smo posvetili antičnemu obdobju. Rimska naselbina Zagrad je ležala na meji med administrativnima teritorijema Celeje/Celja in Viruna na Gosposvetskem polju. Novoodkriti kamni so nekoč krasili stavbe in tempelj ob tej obcestni naselbini. Domnevamo, da je bila naselbina povezana z oddihom v toplicah, na kar kažejo izviri tople vode in spomenik, posvečen nimfi. Na podlagi odkritih marmornih spomenikov grobišče iz Zagrada datiramo od sredine 2. do sredine 3. stoletja po Kr.
Srednjeveški Guštanj je bil pomembno fevdalno in trgovsko središče. V zgodovini trga Guštanj so imeli pomembno vlogo gradovi, dvori in dvorci, nastali v srednjem veku in zgodnjem novem veku. Na širšem območju nekdanjega trga lahko sledimo razvoju najmanj desetih grajskih stavb. Nekaterim je čas popolnoma zabrisal sledi. Očitno že v Valvasorjevem času ni bilo omembe vrednih ostankov, zato jih tudi polihistor na svojih znamenitih grafikah ni upodobil.
Najstarejši grajski kompleks je grad Guštanj, ki se prvič omenja leta 1281, verjetno pa je bil zgrajen že nekaj desetletij prej, saj v zgodovinskih listinah omenjenega obdobja srečujemo viteze iz Guštanja. Arhivski viri iz 13. in 14. stoletja sočasno omenjajo tri ministerialne družine dveh generacij, zato lahko sklepamo, da so v 14. stoletju na območju Guštanja bivale v treh ločenih grajskih stavbah. Sodobni čas sta dočakala samo dvorca Ravne in Javornik, ki sta nastala na lokacijah starejših poznosrednjeveških neutrjenih dvorov. Današnjo podobo pa sta v veliki meri pridobila na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V temačnem srednjem veku smo poiskali tudi naslov razstave. Grof Herman Vovbrški je namreč predal Guštanj z deželskim sodiščem, trgom, zemljiškim gospostvom, odvetništvom in mitnico ter še drugo posest svoji ženi Elizabeti za jutrno, darilo po poročni noči.
V nadaljevanju smo izpostavili protiturški obrambni sistem Turške šance na Preškem vrhu, zgrajen v zadnji tretjini 15. stoletja. Naredili smo 3D-model izbrane šance in jo fotografirali z dronom. Predvidevamo, da so na kateri izmed šanc zgradili lesene stražarnice, tako imenovane čardake.
Peti sklop posvečamo cerkvam. Enaindvajset jih sodi v izbran časovni okvir, ki ga zaključujemo z obdobjem reformacije in protireformacije oziroma izgradnjo cerkve sv. Uršule na Plešivcu. V živo je na ogled originalna lesena glava Janeza Krstnika iz cerkve na Poljani.
Poleg mitskih zgodb, ki so jih za nas prebrali ravenski gimnazijci, nas po razstavi vodijo svetlobni časovni trakovi s poudarjenimi ključnimi letnicami. Z njimi vam želimo olajšati sprehod po različnih časovnih obdobjih. Sodoben dotični zaslon omogoča lastno izkušnjo raziskovanja vsebin, ki so po meri vsakega posameznika posebej. Na njem prikazujemo dva filma: prvi govori o rušenju dvorca Šrotnek, drugi pa predstavlja razstavo gluhim in naglušnim.
Poskrbeli smo tudi za mlade radovedne Popke; ti lahko prepoznavajo arheološke izkopanine in občudujejo maketo dvorca Grinfels.
Več: https://www.kpm.si/razstave/gustanj-za-jutrno/
|
LOKACIJA
|
Na gradu 2, Ravne na Koroškem
|
|
ODPRTO
|
torek–petek: 9.00–15.00
sobota: 9.00–13.00
|
|
KONTAKT
|
+386 2 62 12 520 (recepcija), +386 2 62 12 564 (tajništvo)
|
|
E-POŠTA
|
info.sg@kpm.si
|
|
VSTOPNINA
|
|
OGLED
|
VODSTVO
|
ODRASLI
|
4,00 €
|
5,00 €
|
MLADINA
|
2,00 €
|
2,50 €
|
INVALIDI IN UPOKOJENCI
|
3,00 €
|
3,50 €
|
za ogled vseh zbirk Na gradu 2
|
|
|
|